Cementne ali anhidritne mase – katera rešitev je tehnično pravilnejša?

Dandanes se znani proizvajalci talnih izravnalnih mas odločajo za ponudbo izdelkov na osnovi cementa in anhidrita. Po vsej Nemčiji je delež izravnalnih mas na osnovi anhidrita (mavca) približno 10-odstoten, s tem da je razlika med vzhodnimi in zahodnimi zveznimi deželami kar precejšnja. Nove vzhodne zvezne dežele imajo še vedno približno 40- do 50-odstotni delež mavčnih izravnalnih mas, na zahodu pa znaša ta delež največ 5 do 10 odstotkov. Kar samo se zastavlja vprašanje – kdaj uporabiti izravnavo na osnovi anhidrita in kdaj na osnovi cementa?

Po pregledu podatkov v tehničnih listih proizvajalcev je z obema skupinama izdelkov mogoče pokriti praktično celotni spekter vgradnje talnih izdelkov. Pomembne razlike, pogojene s specifičnimi lastnostmi materiala, in posledice le-teh za praktično uporabo se uporabniku odkrijejo šele pri podrobnejšem pregledu.

Glede na pripravo podlage za polaganje talnih oblog in lesenih talnih oblog so razlike naslednje:

- cementne izravnalne mase izgubijo maso (se skrčijo) med strjevanjem, zato se vzpostavijo relativno visoke napetosti (odvisno od kakovosti izdelka) v povezavi z izrazito nagnjenostjo k pokanju. Mase na osnovi mavca pa so praktično povsem brez napetosti;

- cementne izravnalne mase vežejo nase dodano vodo pri mešanju v dolgotrajnem procesu, zato se v debelejših slojih (> 3 mm) hitreje sušijo. Mase na osnovi mavca pa vežejo nase dodano vodo zelo hitro in se nato sušijo povsem fizikalno, kar pri debelejših slojih pomeni relativno dolge čase sušenja. Hitromontažni gradbeni sistemi, ki se posušijo do faze polaganja talne obloge že v eni sami uri, so zato možni samo s cementnimi materiali;

- cementne izravnalne mase v standardnih sestavah dosežejo visoko trdnost. Visoko kakovostni izdelki imajo tlačno trdnost 30 do 40 N/mm2, medtem ko za ustrezne anhidritne izdelke znaša ta podatek 25 do 35 N/mm2;

- kratkotrajno vstopanje vlage, npr. skozi fuge na keramičnih ploščicah, zelo malo vpliva na trdnost cementne izravnalne mase. Masa na osnovi mavca pa nasprotno bistveno izgubi trdnost pod vplivom absorpcije vode.

Praviloma v praktični uporabi izbiro materiala določajo predpisani parametri v skladu s projektnimi zahtevami – prvič podlaga in drugič načrtovana vrsta talne obloge ter način uporabe. V zgoraj opisanih razlikah glede predpisanih projektnih zahtev obstajajo določeni primeri uporabe, kjer ima eden od obeh materialov jasno prednost pred drugim.

Podlaga:

LITI ASFALT: zaradi visokega koeficienta termičnega raztezka in viskozno elastičnih lastnosti je liti asfalt zelo občutljiv na temperaturne spremembe in zunanje obremenitve; potencialnih poškodb je nešteto. Stari liti asfalt je treba zato temeljito pripraviti, kjer je to mogoče z anhidritnimi masami. Tudi novi finozrnati liti asfalt lahko pripravite z "nizkonapetostno" cementno maso v omejeni debelini sloja (največ 3 mm).

MEŠANA PODLAGA, SESTAVLJENA IZ RAZLIČNIH MATERIALOV: mešana podlaga je pogosta, če npr. spreminjate načrte v teku renovacije. Tu vsekakor prevladujejo mase na osnovi mavca.

IVERNE PLOŠČE / SUHI ESTRIHI: četudi so iverne plošče ali montažni estrihi vgrajeni po vseh predpisih, se pričakuje večja stopnja deformacij pod obremenitvijo, kot je sicer običajno na cementnih ali anhidritnih estrihih. Z uporabo mas na osnovi mavca, po potrebi z vlaknenimi ojačitvami, se izognemo večjim deformacijam zaradi obremenitev.

Površinske obloge / mehanske obremenitve:

Od prožnih materialov gumijaste obloge zahtevajo največjo površinsko trdnost izravnalne mase. Visoka odpornost gumijastih oblog na paroprepustnost zelo učinkovito prepreči izhlapevanje ostanka vlage iz izravnalne mase in disperzijskih lepil. Zato so za te obloge najprimernejše cementne mase z visoko trdnostjo.

Zaradi dimenzijskih sprememb pod vplivom vlage lesena tla vzpostavijo visoke strižne sile med lesom in podlago. Zato so za te namene primernejši cementni izdelki visoke trdnosti. Vendar pa imajo pomembno vlogo tudi vrsta in dimenzije lesa, zato v konkretnem primeru vedno upoštevajte specifična priporočila proizvajalca.

Na mokrih površinah in keramičnih ploščicah ali naravnem kamnu je treba tako pri vgradnji kot uporabi upoštevati intenzivno izpostavljenost vlagi. To praktično izključuje uporabo mas na osnovi mavca.

Če so obloge izpostavljene visokim mehanskim obremenitvam zaradi intenzivnega prometa (npr. z viličarji), je priporočljivo po možnosti vgraditi cementno izravnalno maso z visoko trdnostjo.

Zgornja predstavitev pojasni, zakaj je uporaba izravnalnih mas na osnovi mavca pogojena v prvi vrsti s podlago, izbira cementnih izravnalnih mas pa z vgradnjo zahtevnih talnih oblog in pričakovanimi mehanskimi obremenitvami. Vmes je v praksi še nešteto mešanih primerov, v katerih sta dejansko primerni obe vrsti izravnalnih mas. Tabela v nadaljevanju podaja kratek pregled navedenega. Takoj prepoznamo tudi kombinacije podlage in obloge, za katere ni avtomatsko definirane rešitve, na primer stari liti asfalt/gumijasta obloga ali iverne plošče/lesena tla. Celo za te jasne zahteve obstajajo zanesljive sistemske rešitve, na primer s pomočjo specialnih namenskih izdelkov ali razbremenilnih ločilnih sistemov. V takih primerih priporočamo tudi posvet s tehničnim strokovnjakom.

Članek je sestavljen predvsem kot hiter orientacijski pregled različnih podatkov v zvezi z izdelki.

Projektni pogoji in preference uporabnika so navsezadnje vedno odločilni pri izbiri materiala. Uzinov Tehnični oddelek vam bo z veseljem ponudil kakršnokoli informacijo ali nasvet.

Avtor:
Dr. Norbert Arnold -  Direktor tehničnih produktnih storitev